Od letošnjega leta, ko so zaradi ponavljajočih se epidemij, podaljševanja geografskih konfliktov, pomanjkanja energije, visoke inflacije, zaostrovanja denarne politike in drugih številnih kompleksnih dejavnikov še naprej vplivali na padajoči trend svetovnega gospodarstva, se je pritisk na strani povpraševanja povečal, tveganje za gospodarsko recesijo pa se je močno povečalo.
Konec tretjega četrtletja se je svetovna predelovalna industrija skrčila, septembra pa je globalni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) JP Morgan pri 49,8 prvič po juliju 2020 padel pod mejo Rongkuk, pri čemer indeks novih naročil znaša le 47,7, poslovno zaupanje pa je padlo na novo najnižjo raven v 28 mesecih.
Indeks zaupanja potrošnikov OECD se je od julija zadržal pri 96,5, kar je že 14 mesecev zapored v območju krčenja.
Indeks barometra svetovne trgovine z blagom je v tretjem četrtletju ostal na referenčni ravni 100, vendar se je po meritvah nizozemskega urada za analizo ekonomskih politik (CPB) obseg svetovne trgovine, brez upoštevanja cenovnih dejavnikov, julija zmanjšal za 0,9 %, avgusta pa povečal le za 0,7 % v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Zaradi vse hujše likvidnosti in pričakovanj glede gospodarskega upada so se svetovne cene surovin po avgustu postopoma zniževale, vendar je splošna raven cen še vedno visoka, indeks cen energije MDS pa se je septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani še vedno zvišal za 55,1 %.
Inflacija še ni povsem pod nadzorom, stopnja inflacije v ZDA je dosegla vrhunec junija, kar je posledica dejavnikov, kot je upočasnitev rasti plač, nato pa se je postopoma zniževala, vendar je stopnja inflacije oktobra še vedno visoka, znašala 7,7 %, stopnja inflacije v evroobmočju je 10,7 %, v polovici držav članic OECD pa je stopnja inflacije presegla 10 %.
Kitajsko makroekonomstvo je kljubovalo vplivom epidemije, zunanje okolje pa je kompleksno in resno, na primer zaradi vpliva številnih dejavnikov, ki presegajo pričakovanja, in prizadevanj za sanacijo izgub. Z uveljavitvijo nacionalnega paketa politik za stabilizacijo gospodarstva in zaporednih političnih ukrepov je makroekonomsko okrevanje in razvojni zagon boljši kot v drugem četrtletju, zlasti pa se je proizvodnja in trg domačega povpraševanja še naprej ogreval, kar kaže na dobro odpornost na razvoj.
V prvih treh četrtletjih se je kitajski BDP medletno povečal za 3 %, kar je za 0,5 odstotne točke višja stopnja rasti kot v prvi polovici leta; skupna prodaja potrošniškega blaga in industrijska dodana vrednost podjetij nad velikostjo sta se medletno povečali za 0,7 % oziroma 3,9 %, stopnja rasti pa je bila za 1,4 oziroma 0,5 odstotne točke višja kot v prvi polovici leta.
Izvoz in naložbe so v osnovi dosegle stabilno rast, v prvih treh četrtinah celotnega kitajskega izvoza (v ameriških dolarjih) in zaključka naložb v osnovna sredstva (brez kmetov) sta se medletno povečala za 12,5 % oziroma 5,9 %, kar je pozitivno prispevalo k stabilizaciji makroekonomskih razmer.
Čeprav je kitajski makroekonomski zagon okrevanja, vendar rast dobička industrijskih podjetij še ni postala pozitivna, je proizvodni razcvet pod pritiskom, da se upočasni, zato je treba še bolj utrditi osnovo za okrevanje.
V prvih treh četrtletjih je bil pritisk ponudbe in povpraševanja v tekstilni industriji na obeh straneh sklada upočasnjen, glavni poslovni kazalniki pa so upočasnili stopnjo rasti. Po vstopu v vrhunec prodajne sezone septembra so se naročila na trgu povečala, stopnja zagona nekaterih delov industrijske verige se je povečala, vendar splošni poslovni trend industrije še ni pokazal očitnih znakov doseganja dna. Prizadevanja za izboljšanje in razvoj odpornosti, učinkovito preprečevanje in reševanje izzivov tveganj so še vedno osrednji poudarek industrije.
Čas objave: 26. november 2022
